Avtor: | Kategorija: Prevozništvo |

Logistika nekoč in logistika danes. Če bi začeli naštevati, v čem vse se ta gospodarska panoga, brez katere si danes življenja ne bi mogli predstavljati, razlikuje od tega, kar je bila nekoč, iskreno, ne bi vedeli, kje začeti. Čas pač prinese vse možne novitete in logistika pri tem ni bila nobena izjema. Medtem ko včasih niso “odkrivali tople vode” in logistične poti niso bile večslojne, s takšnimi in drugačnimi napotki ter situacijami, je danes zgodba povsem drugačna. Transportne poti so načrtovane tako, da prevoznik kar največ prihrani, stranka pa v svoje skladišče dobi svoj tovor v najkrajšem možnem času. Digitalizacija je povečala potrebe in zmožnosti, s potrebami strank in navsezadnje tudi prevoznikov pa se je povečala tudi prisotnost tehnologije, ki je s seboj prinesla predkorake za nekaj, kar si pred leti še ne bi mogli predstavljati.

 

Nad pomanjkanje s tehnologijo

 

Če se ozremo na enega izmed nekoč najpogostejših poklicev pri nas – poklic voznika, lahko kaj kmalu ugotovimo, da se globalni svet logistike spoprijema s popolnoma enako težavo, pomanjkanjem voznikov. Prevozniški sektor se s pomanjkanjem voznikov ukvarja tako rekoč že skoraj desetletje in kot kažejo trendi, v naslednjih letih ne bo nič drugače. Pomanjkanje voznikov ni omejeno zgolj na Slovenijo, saj se s to težavo srečujejo tudi v zahodnoevropskih državah in drugod po svetu. Njihovo pomanjkanje vpliva na celotno gospodarstvo, ne samo na prevozništvo. Zaradi tega lahko namreč pride do zamud pri dostavi, povečujejo se stroški za dobavitelja, posledično se dvigujejo cene za potrošnika itd. Z vstopom blockchaina na logistični trg, pa so se odprla mnoga vrata, ki bi utegnila prinesti rešitve za nastali problem.

 

Populacija poklicnih voznikov je namreč vse starejša, saj mladih ljudi, ki bi opravljali to delo kronično primanjkuje. Razlogov za to je več – vozniki pogosto niso dovolj motivirani, tovrstno delo ni dovolj zanimivo in raznoliko kot pravijo, javno mnenje o prevozništvu pa je še vedno dokaj slabo, saj nihče ne ve, da morajo današnji vozniki tovornih vozil biti precej strokovno podkovani. Razmere na cestah so neurejene, plačilo za delo je prenizko, upoštevati je potrebno tudi odsotnost od doma in družine in še bi lahko naštevali. Kot zanimiv statistični podatek naj dodamo, da je povprečna starost voznikov v Avstraliji kar 47 let, ob tem pa ženske predstavljajo le 3 % vseh voznikov. V Nemčiji na primer primanjkuje kar 45.000 voznikov …

 

Kot že rečeno, nič drugače ni v Sloveniji, kjer iz leta v leto primanjkuje več voznikov, avtoprevozniška podjetja pa so zato prisiljena zaposlovati tujce, ki večinoma prihajajo iz vzhodnoevropskih držav. Logistični trendi se zato globalno nagibajo k rešitvi teh težav, ki tarejo osnovne temelje avtoprevozniške industrije.

 

Se rešitev skriva v avtonomni vožnji?

 

Medtem ko se vožnja v osebnem avtomobilu vedno bolj nagiba k temu, da v vozilu volan za nas ne bi bil več potreben, so nekatere platforme avtonomno vožnjo že razvile do te mere, da jo že pospešeno testirajo. Gigant Google je skupaj s Fiat Chrysler Automobiles na primer že predstavil pri avtomobil, ki je sposoben povsem avtonomne vožnje. A zakonodaja na takšne premike še ni pripravljena, zato bomo najbrž morali počakati še kar nekaj časa, preden bo po naših cestah zapeljal avto brez volana.

 

A nekateri avtoprevozniki so vse bolj iznajdljivi pri tem, kako nadomestiti par rok na volanu, ali pa jim vsaj olajšati nalogo. Ena izmed bolj varnih in ekološko ozaveščenih rešitev je zagotovo »platooning«. Za vse tiste, ki se s to besedo še niste srečali, gre za vožnjo vsaj dveh ali več tovornjakov v konvoju s kratko razdaljo. Vozila so med seboj povezana s sistemi za tehnično pomoč ter kontrolo. Voznik tako ni potreben, hitrost in smer vožnje pa določa vodilno vozilo. Približna razdalja med enim in drugim tovornim vozilom je 10 metrov. Poleg tega, da so pri tovrstnem načinu vožnje vozniki popolnoma razbremenjeni oziroma nepotrebni, platooning prinaša še nekaj drugih prednosti – večja učinkovitost in manjša poraba goriva, saj vožnja tovornih vozil na takšen način, v konvoju oziroma zavetrju, omogoča manjšo porabo goriva, in sicer tudi do 10 %. Posledično se zmanjša tudi količina emisij CO2. Izračuni kažejo, da se pri vodilnem tovornem vozilu izpusti zmanjšajo za približno 8 %, pri ostalih vozilih, ki vozijo v konvoju pa tudi do 16 %. To pomeni, da se v tem primeru nekaj dobrega naredi tudi za okolje. Takšen način vožnje obenem povečuje varnost v cestnem prometu, saj se krmilni sistemi vozil v koloni odzivajo hitreje in zanesljivejše kot človek. Človeška napaka namreč še vedno velja za najpogostejši vzrok trčenj. Je pa dejstvo, da je uporaba te tehnologije primerna predvsem za avtoceste, kjer je način vožnje konstanten in predvidljiv.

 

Lažje tudi sledenje blaga

 

Kot smo pisali že v enem izmed naših prejšnjih blogov, sledljivost blaga povečuje delovno uspešnosti ter učinkovitost, je pa tudi pogoj za lažjo organizacijo prevzemov, predvsem pa lažje poslovanje tako prevoznika, kot tudi prevzemnika blaga/stranke. Z digitalizacijo, ki je prinesla tudi možnost avtonomne vožnje in blockchain tehnologijo, ki omogoča optimizacijo transporta, da ne govorimo o ekološkem vidiku, nam je sledljivost blaga praktično na dlani. V vsakem trenutku, ko je blago na poti, lahko ugotovimo njegove natančne koordinate in čez koliko časa bo prišlo na cilj. Enako seveda velja tudi za stranko in prav takšen dvosmeren odnos je eden izmed temeljev logistične prihodnosti, ki bo 100 % učinkovita in 100 % okolju prijazna.

 

Kot je mogoče zaznati, se trendi v logistiki nagibajo k poenostavitvi celotnega procesa – od samega prevozništva do skladiščenja, sledenja blaga … Preden bomo podjetja sprejela in začela dejansko tudi izvajati vse te novosti bo minilo še precej časa, vendar so napovedi dobre in verjamemo, da se premikamo v pravo smer.