Avtor: | Kategorija: Novice o transportu |

TimoComov odvetnik Christophe Schott in havarijski komisar pojasnjujeta, škoda med prevozom se lahko hitro pojavi. Celo strokovnjaki v prevozništvu z dolgoletnimi izkušnjami niso varni pred tem, da na njihovem področju odgovornosti ne bi šlo kaj narobe. Lahko se zgodi pri nakladanju, med prevozom ali tudi pri razkladanju. Sicer je takšna škoda praviloma krita s strani zavarovalnice, toda tega se je smiselno poslužiti le, če je za škodo dejansko odgovoren prevoznik.V vsakodnevni praksi je krivda za poškodovano blago pogosto prehitro pripisana prevozniku, čeprav ta sploh ni odgovoren za škodo. Primer: tovornjak prispe do prejemnika in pri odpiranju zadnjih vrat ali ponjave se izkaže, da so se nekatere ali vse palete prevrnile ali razpadle. Skladiščni delavec potem voznika na rampi prosi, da škodo potrdi na tovornem listu in zavarovalnica naj bi poravnala nastalo škodo.

 

Kdo jamči v primeru škode?

Christophe Schott, pravni svetovalec pri TimoComovi prevozniški platformi: »Pri tem velikokrat pozabimo preveriti, če je sploh nastala škoda in ali za nastanek škode morda ni kriv nekdo drug. Če so bile palete na primer nepravilno zapakirane ali če voznik pri nakladanju sploh ne sme biti zraven in zaradi tega ne more nadzorovati zavarovanja tovora, bi morali za škodo jamčiti drugi.« Morda blago na paletah med padcem sploh ni bilo uničeno ali poškodovano – tudi to pogosto »spregledamo«.

V primeru dvoma je pogosto v pomoč, če se posvetujemo z izvedencem za škodo, nastalo med prevozom in poškodovano blago: havarijskim komisarjem (angl. Surveyor). Karl A. Selig,

Havarijski komisar že 30 let, polaga velik pomen na to, da je zavezan k absolutni nevtralnosti, ko ocenjuje škodo. Dodaja pa, da rezultat njegovega izvedenskega mnenja prevozniškemu podjetju pogosto pomaga iz zagate:

»80 odstotkov vseh škod, ki so nastale med prevozom, so škode, ki se zgodijo zaradi nepravilnega načrtovanja. Če ugotovimo, da je voznik vse storil prav in je upošteval vse predpise, potem je kriv nekdo drug.« Karl Selig navaja primer, ko je njegovo izvedensko mnenje razbremenilo prevozniško podjetje: »Meso so kot globoko zamrznjen tovor naložili na treh različnih nakladalnih mestih in po treh dneh je prišlo pokvarjeno do stranke. Ugotovili smo, da se blago ni pokvarilo med prevozom, ker bi na primer voznik napačno nastavil hladilni agregat, temveč je bilo pretoplo, ko so ga nalagali.«

Pomembno je, da izvedenca vključite čim prej. Bolje je, da takoj pride na mesto nakladanja, kjer opazite škodo, kot da mora šele nekaj dni kasneje na podlagi fotografij in izjav prič podati mnenje. Pri tem vsekakor obstaja omejitev, na katero opozarja Christophe Schott iz podjetja TimoCom: »Odvisno je od možne višine škode. Pri tem vedno velja dolžnost zmanjšanja škode, torej dolžnost, da stroškov ne višamo nesorazmerno. Pri malenkostni škodi se skoraj ne izplača vključiti dragega izvedenca.«

Toda tudi za take primere Andreas Selig ponuja nasvet: »Če imate škodo in ne vključite havarijskega komisarja, potem morate v vsakem primeru na tovorni list ali dobavnico natančno zapisati, kaj se je zgodilo. Na primer, pri kateri paleti, katerem kosu embalaže je kaj poškodovano. Najbolje, da vse tudi fotografirate, čeprav le z mobilnim telefonom.«



Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja