Avtor: | Kategorija: Prevozništvo |

Izvor besede logistika je popolnoma latinski. Sestavljena je iz dveh precej pogostih besed; logika in statika. A pred dobrim stoletjem pojma logistike niso razumeli tako, kot ga danes, ko predstavlja pomembno gospodarsko vejo in pomembno gonilno os globalizacije. Primarno so namreč besedo uporabljali v vojaških krogih, šele med drugo svetovno vojno pa je njen pomen postal nekoliko širši in hkrati tudi bolje razumljen. Ob koncu 40. let prejšnjega stoletja se je logistika pričela razvijati v znanstveno smer in strokovnjaki so ji začeli posvečati vedno več pozornosti. V obdobju po drugi svetovni vojni so številna ameriška podjetja spoznala, da logistične storitve lahko prinesejo kvečjemu koristi, zato so še posebej v 60. letih posli temeljili predvsem na tem.

 

Če smo povsem natančni je definicija logistike učinkovito načrtovanje in implementacija vseh vrst produktov, storitev in informacij oskrbovalne verige, od začetka do konca, z namenom da zadosti potrebam strank. V to pa so vključeni transport, shramba in nadzor.

 

Glavni temelj je čas

 

Logistika kot jo poznamo danes, se je pričela razvijati šele ob koncu prejšnjega tisočletja, ko se je razmahnila tudi visoka tehnologija, kar je kot posledico prineslo predvsem to, da so vedno več logističnih procesov nadzorovali računalniki. Ti so nase sprejemali vedno več podatkov in odgovornosti, logistični postopki pa so se na ta račun vedno bolj izpopolnjevali. O današnjih trendih smo se v preteklih blogih že kar precej razpisali, le-teh pa ne bi bilo, če ne bi podjetja kmalu spoznala, da morajo največjo pozornost posvečati stroškom in časovnemu razponu.

 

Podjetja, ki so v razcvetu logistike postala konkurenčna in torej tudi obstala, so z leti ugotovila, da ni dovolj zgolj to, da nudijo logistične storitve, ampak da obvladujejo transportne sisteme in si sčasoma prisvojijo svoj delež pogače. Pravočasnost je postala vse pomembnejši dejavnik in podjetja so stremela k temu, da postanejo vse hitrejša in seveda, da obvladujejo logistični trg.

 

Konkurenčnost prinese rezultate

 

Kdor ve vsaj malo o logističnih poslih, je seznanjen s trditvijo, da je del logistike konkurenčnost, ki ji ni videti konca. Rezultat tega je pojav logističnega menedžmenta, ki vključuje vse faze transporta. Ta se je pojavil v začetku tega tisočletja, ko so potrebe strank nekatera podjetja pahnile v rdeče številke. Stroški logistike so namreč predstavljali prevelik delež proračunov, zato so v logističnih procesih pričeli koristiti zunanje ponudnike. A v svetu, kot je danes, je ta ponudnik lahko prav vsak. Prav vsak je lahko tudi uporabnik, ali kupec. Skratka, živimo v svetu, ko lahko prav vsako podjetje predstavlja pomemben dejavnik v oskrbovalni verigi. Tudi srednje velika podjetja, ki so v zadnjem času, seveda ob vse večjem povpraševanju strank, vse bolj priljubljen zunanji vir storitev. To je le eden izmed načinov kako oklestiti stroške na poti k najbolj učinkovitem in najkrajšem načinu prodaje izdelkov.

 

Kaj prinaša prihodnost?

 

V izrazito globalnem svetu lahko vsaka država postane pomemben trg, priložnosti za prodajo in oskrbo pa so privedle do tega, da logistična industrija beleži letne rasti do 20 %. To pa pomeni tudi, da se intenzivno razvijajo tudi vse pritične veje, še posebej pa to velja za upravljalne sisteme, ki nadzorujejo vse več procesov. Logistika tako postaja pravcata znanost, ki jo nadzorujejo operacijski sistemi. V prihodnosti si obetamo prav takšno rast, ki bo pripeljala do številnih novih odkritij in načinov efektivnega logističnega manevriranja. V TIMOCOMU ste del tega lahko tudi vi.