Avtor: | Kategorija: Novice o transportu |

Prevozniški sektor se s pomanjkanjem voznikov ukvarja tako rekoč že skoraj desetletje in kot kažejo trendi, v naslednjih letih ne bo nič drugače. Pomanjkanje voznikov ni omejeno zgolj na Slovenijo ali države nekdanje Jugoslavije, saj se s to težavo srečujejo tudi v zahodnoevropskih državah in drugod po svetu. Njihovo pomanjkanje vpliva na celotno gospodarstvo, ne samo na prevozništvo. Zaradi tega lahko namreč pride do zamud pri dostavi, povečujejo se stroški za dobavitelja, posledično se dvigujejo cene za potrošnika …

Populacija poklicnih voznikov je vse starejša, saj mladih ljudi, ki bi to delo opravljali z veseljem kronično primanjkuje. Razlogov za to je več – vozniki pogosto niso dovolj motivirani, tovrstno delo ni dovolj zanimivo in raznoliko kot pravijo, javno mnenje o prevozništvu je še vedno dokaj slabo, saj nihče ne ve, da morajo današnji vozniki tovornih vozil biti precej strokovno podkovani … Razmere na cestah so neurejene, plačilo za delo je prenizko, upoštevati je potrebno tudi odsotnost od doma in družine in še bi lahko naštevali. In tudi to je eden izmed razlogov, zakaj potencial prevozništva ni v celoti izkoriščen. Za reševanje te težave so potrebni različni pristopi, saj ena sama rešitev za to ne obstaja – potrebni so boljši pogoji za voznike, višje plačilo le-teh, …

 

 

Kot zanimivost, v Avstraliji na primer, se je v letu 2016 s pomanjkanjem voznikov soočalo približno 46 % prevozniških podjetij, povprečna starost voznikov pa je kar 47 let. Ob tem ženske predstavljajo zgolj 3 % vseh voznikov. Podobne informacije prihajajo tudi iz Nemčije, kjer je že v letu 2017 primanjkovalo kar 45.000 voznikov. Pričakuje se, da bo ta številka iz leta v leto rastla.

 

 

Kakšno je stanje v Sloveniji?

Situacija v Sloveniji je podobna kot v drugih evropskih in svetovnih državah. Vozniki tovornih vozil namreč spadajo med deset najpogosteje iskanih kadrov na državni ravni. Zanimanje za poklic profesionalnega voznika tovornega vozila upada iz leta v leto, zato so avtoprevozniki primorani zaposlovati tujce – delovna sila prihaja predvsem iz vzhodnoevropskih držav.

 

Je rešitev platooning tehnologija?

Težav, ki jih prinaša premajhno število voznikov tovornih vozil, se v svetu prevozništva lotevajo na najrazličnejše načine. Zagotovo je eden najbolj zanimivih imenovan platooning. Za vse tiste, ki se s to besedno zvezo še niste srečali, gre za vožnjo vsaj dveh ali več tovornjakov v konvoju s kratko razdaljo. Vozila so med seboj povezana s sistemi za tehnično pomoč ter kontrolo. Voznik tako ni potreben, hitrost in smer vožnje pa določa vodilno vozilo. Približna razdalja med enim in drugim tovornim vozilom je 10 metrov.

Poleg tega, da so pri tovrstnem načinu vožnje vozniki popolnoma razbremenjeni oziroma nepotrebni, platooning prinaša še nekaj drugih prednosti – večja učinkovitost in manjša poraba goriva, saj vožnja tovornih vozil na takšen način, v konvoju oziroma zavetrju, omogoča manjšo porabo goriva, in sicer tudi do 10 %. Posledično se zmanjša tudi količina emisij CO2. Izračuni kažejo, da se pri vodilnem tovornem vozilu izpusti zmanjšajo za približno 8 %, pri ostalih vozilih, ki vozijo v konvoju pa tudi do 16 %. To pomeni, da se v tem primeru nekaj dobrega naredi tudi za okolje. Takšen način vožnje obenem povečuje varnost v cestnem prometu, saj se krmilni sistemi vozil v koloni odzivajo hitreje in zanesljivejše kot človek. Človeška napaka namreč še vedno velja za najpogostejši vzrok trčenj. Je pa dejstvo, da je uporaba te tehnologije primerna predvsem za avtoceste, kjer je način vožnje konstanten in predvidljiv.

Čeprav se platooning zdi stvar daljne prihodnosti temu ni čisto tako. Proizvajalci tovornjakov in nekatera logistična podjetja so se namreč že povezala in sklenila sodelovanje in tehnologijo preizkušajo v realnem okolju ter jo izboljšujejo.