Avtor: | Kategorija: Prevozništvo, Tehnologije |

Geslo »avtopilot« v iskalniku Google vrne 486.000 zadetkov. Pri geslu »avtonomno vozilo« je zadetkov še več, približno 613.000. Vozila brez voznika postajajo vse bolj priljubljena, in to ne samo med zagovorniki novih digitalnih tehnologij. Največji avtomobilski koncerni čedalje več vlagajo v te nove tehnologije. Vprašanje zato ni več kako, temveč kdaj bodo revolucionirale prevozniški trg.

  1. Kaj je avtopilot?
  2. Ali vozila brez voznika vozijo varneje?
  3. Bo avtopilot s trga izrinil poklicne voznike?

Kaj je avtopilot?

V medijih se vse pogosteje pojavlja izraz »avtopilot«, ki vzbuja različne asociacije. Nekateri seveda najprej pomislijo na dobesedno, absurdno interpretacijo v kultni komediji »Ali je pilot v letalu?«, ki so jo režirali brata Zucker in J. Abrahams.

 

Po malce resnejši definiciji je avtopilot naprava za izvajanje določenega zaporedja nalog za samodejno krmiljenje nekega predmeta. Komedije gor ali dol – postopek samodejnega upravljanja vozil moramo jemati povsem resno, saj je že v polnem zamahu in zdi se, da ga nič več ne more ustaviti.

Z vidika logike je potrebno najprej predstaviti prednosti, nato pa še nevarnosti samodejne vožnje. Vendar pa lahko nekatere vidike teh tehnologij uvrstimo tako med prednosti kot tudi med slabosti.

 

Ali vozila brez voznika vozijo varneje?

V teoriji že. V praksi pa ne nujno. V zadnjih letih so vedno znova poročali o nesrečah (včasih s smrtnim izidom), ki so jih povzročili samovozeči Teslini avtomobili. Vgrajeni računalnik namreč niti ženske, ki je potiskala kolo čez cesto (ni vedel, ali naj jo opredeli kot vozilo, pešca ali oviro na cesti), niti počez čez vozišče stoječega polpriklopnika ni prepoznal kot nevarnost. Kljub zagotovitvam proizvajalcev se zdi, da te težave doslej ni bilo mogoče učinkovito odpraviti (glede na stanje konec novembra 2019). Na spletu najdemo veliko člankov o tem, da je v samodejno krmiljenje avtomobila sicer zelo težko vdreti, povsem lahko pa ga je pretentati, na primer tako, da čez vozišče nalepimo tri točke po diagonalni liniji. To pošteno zmede senzorje, ki zato zmotno zapustijo vozni pas – s potencialno hudimi posledicami! Zanimivo pa je, da statistike govorijo v prid samodejni vožnji. Po podatkih ameriške Uprave za prometno varnost in varnost vozil (National Highway Traffic Safety Administration – NHTSA) se je z uvedbo samodejnih krmilnih sistemov v Teslinih vozilih pogostost nesreč zmanjšala za skoraj 40 % (z 1,3 na 0,8 dogodka na 1,6 milijona kilometrov). To ne preseneča, saj E. Brożyna z Instituta za uporabno znanost WSB iz mesta Dąbrowa Górnicza v Zgornji Šleziji v svojem članku z naslovom Človeški faktor in varnost v cestnem prometu navaja, da so v obdobju 2010–2016 več kot 80 % prometnih nesreč zakrivili vozniki. To številko lahko npr. s sistemom za samodejno zaviranje ali s sistemom za ohranjanje voznega pasu bistveno zmanjšamo. Omeniti velja tudi, da bi bilo obe Teslini smrtni nesreči, o katerih se je razpravljalo v javnosti (in ki ju je teoretično povzročilo napačno delovanje sistema za prepoznavanje predmetov na vozišču), mogoče preprečiti s posredovanjem voznikov, če bi se ta dovolj osredotočala na cesto.

Bo avtopilot s trga izrinil poklicne voznike?

Jutri zagotovo še ne. Znano je, da vlada vedno večje pomanjkanje poklicnih voznikov. Avtomatizacija prometa, predvsem težkega tovornega prometa, je zato morda način, kako se lahko panoga spoprime s pomanjkanjem osebja. Vendar pa strahovi pred izgubo službe niso povsem neutemeljeni. Tako je na primer v kitajskem rudniku Bayan Obo s pomočje tehnologije 5G uspelo, da so vsa transportna vozila za težki tovor (pri čemer lahko poln tovor tehta do kar 170 ton!) v celoti avtomatizirali. Ta vgrajeni sistem za avtonomno vožnjo naj bi vodil prav do odpuščanj vseh voznikov tovornih vozil, ki so bili doslej zaposleni v tem rudniku.

Vendar pa strokovnjaki predvidevajo, da se bo popolna avtomatizacija prometa v večjem obsegu začela pri osebnih vozilih ter zlasti pri zasebnih avtomobilih. Enega izmed takšnih sistemov, ki naj bi šel v proizvodnjo leta 2020, med drugim razvija tudi Volvo. Šele zatem bo popolna avtonomija od voznika za volanom vstopila tudi v težki tovorni promet. Strokovnjaki pri Volvo Trucks poudarjajo, da prihodnost v prometu in logistiki zagotovo pripada avtonomnim tovornim vozilom brez voznikov, vendar pa je do tja še dolga pot. Sprva bo avtomatizacija vlačilcev s priklopniki le podpirala voznike, da bi na primer preprečevala nevarne posledice preutrujenosti ali preračunavala najugodnejšo pot.